Šola

 
O šoli:

Zgodovina

Razvoj srednje zdravstvene šole v Celju

Hiter razvoj celjske bolnišnice in zdravstva po drugi svetovni vojni je zahteval vedno več zdravnikov, medicinskih sester, bolničark in strežnic. Ko so bolnišnico zapustile redovnice, so se pojavile kadrovske težave, ki so jih skušali rešiti s posebnimi tečaji, s katerimi so strežnice usposobili za bolničarke. Ustanovili so enoletno šolo za otroške negovalke, ki se je čez tri leta preselila v Ljubljano. Ker šoli za medicinske sestre v Ljubljani in Mariboru nista zadostovali, celjska bolnišnica pa je že dobila vse značilnosti razvite bolnišnice, so nastopili pogoji, da tudi v Celju ustanovijo srednjo šolo za izobraževanje medicinskih sester. V načrte svojih gradenj je bolnišnica vključila tudi izgradnjo prostorov, v katerih naj bi bila šola in internat, posebna sredstva za to gradnjo pa je prispevalo Ministrstvo za šolstvo.

Tako je v letu 1954 začela delati šola za medicinske sestre. V prvi letnik se je vpisalo 52 učenk. Šola je bila internatskega tipa in jo je od ustanovitve vodila višja medicinska sestra Stanislava Škrabec. Svoje znanje je vestno prenašala na svoje učenke. Pri tem je vseskozi poudarjala, da so poleg znanja pri delu medicinske sestre pomembne tudi pridne roke in dobro srce.

Namen šole je bil usposabljati učence za nego bolnikov, pomoč zdravnikom, vodstvo manjših oddelkov in delo v dispanzerjih. Šolanje je trajalo štiri leta, vpis pa je bil vsako drugo leto. V prvi generaciji je diplomiralo 38 učenk.

S šolskim letom 1959/60 se je šola preimenovala v Šolo za zdravstvene delavce. Vpisala je tudi dva oddelka za odrasle, internat pa se je preimenoval v Dom za zdravstvene delavce. Vedno večje zanimanje za šolo je privedlo do tega, da so začeli vpisovati novinke vsako leto. Zaradi povečanega vpisa in vse večjih potreb bolnišnice po prostorih so leta 1971 ukinili internat, kar je za šolo, posebno v vzgojnem pomenu, pomenilo hud udarec. S smrtjo Stanislave Škrabec, ravnateljice in glavne gonilne sile šole. Leta 1971 je prišlo do temeljnih kadrovskih in organizacijskih sprememb. Za eno leto je ravnateljevanje prevzel prof. Jože Rotar, leta 1972 pa je postal ravnatelj, prof. Franc Puncer. Iz zdravstvene šole, ki je bila izredno zaprtega tipa v smislu pravic učencev, je želel narediti odprto, pedagoško sprejemljivo šolo. Pričeli so z liberalizacijo šole. Sodelavci šole so bili do takrat skoraj vsi honorarni. Strokovne predmete so poučevali zdravniki.

V šoli so zaposlili nekaj stalnih pedagoških delavcev, razširili pa so tudi vpis. V šolskem letu 1973/74 je šola vpisala dve paralelki prvega letnika. V teh letih je celjska bolnišnica potrebovala precej srednjih medicinskih sester. Le-te so prihajale iz vseh jugoslovanskih krajev, največ iz Čuprije. Takšna kadrovska politika pa ni trajala dolgo. Težave, ki so se ob tem pojavljale - znanje jezika, stanovanja in drugo - so prisilila vodstvo bolnišnice, da je pričelo bolj ceniti matično šolo.

Povečan vpis na šolo je bil del normalnega razvoja šole, prostorska stiska pa seje iz leta v leto povečevala. Naj govore podatki: v šolskem letu 1973/74 je imela šola pet oddelkov in osem stalnih učiteljev, leta 1974/75 šest oddelkov in že deset učiteljev, leta 1976/77 osem oddelkov in šestnajst redno zaposlenih delavcev in tako naprej, dokler šola z uvedbo usmerjenega izobraževanja ni dosegla šestnajst oddelkov in imela osemindvajset rednih delavcev ter seveda precej honorarnih predavateljev za strokovne predmete.

Leta 1976 je bil v Trbovljah ustanovljen dislociran oddelek na prošnjo tamkajšnje bolnišnice. Oddelek je dobil prostor v Gimnaziji, zaposlili pa smo dve medicinski sestri.

V letih 1976 do 1985 se je izšolalo devet generacij medicinskih sester v Trbovljah. Od Skupščine občine Trbovlje smo za to prejeli posebno zahvalo za sodelovanje pri razrešitvi njihovega kadrovskega problema. Vsa leta je potekalo tudi izobraževanje ob delu. Organizirali smo več oblik izobraževanja za bolniške strežnike, bolničarje, srednje medicinske sestre in zdravstvene tehnike v skladu z veljavnimi učnimi načrti.

Profesor Puncer je vodil aktiv zdravstvenih šol Slovenije od leta 1975 do leta 1982, v letih od 1978 do 1981 pa sodeloval v Strokovnem svetu za zdravstveno varstvo pri Izobraževalni skupnosti Slovenije. V tem času so oblikovali programe za reformirano zdravstveno šolo. Z novimi predmetniki so se dijakom zdravstvenih šol odprle možnosti za študij na višjih šolah in fakultetah.

Z uvedbo usmerjenega izobraževanja je šola torej razširila vpis na štiri oddelke prvega letnika, da bi tako zagotovila šolanje dijakom, ki so nameravali nadaljevati študij in dijakom, ki so se po šolanju nameravali zaposliti. Prostorska stiska je postala skoraj nepremostljiva, zato je šola z nekaterimi oddelki gostovala tudi na drugih šolah. Narejeni so bili načrti za zidavo nove šole, lokacija je bila odobrena na področju Glazije, odobrenih je bilo tudi precej finančnih sredstev za zidavo. Zaradi nove zakonodaje, ki je prepovedovala nove investicije v negospodarske objekte, je zidava nove šole propadla. Lokacija na Glaziji pa je še vedno namenjena šoli.

Z usmerjenim izobraževanjem smo dobili program zdravstveni tehnik, kjer se je zelo povečal obseg splošnoizobraževalnih predmetov, diplomanti pa so dobili naziv zdravstveni tehnik. Hkrati smo dobili tudi dveletni program bolničar za dijake, ki štiriletnega programa niso zmogli. Takšno diferencirano izobraževanje je trajalo štiri leta, po prenovi reforme pa je bil ukinjen program bolničar kot redni program za mladino, izvajali pa smo ga kot izobraževalni program za odrasle do avgusta 2000.

Tudi program zdravstveni tehnik je v letu 1989 doživel nekaj popravkov predvsem zaradi prihajajočih družbenih sprememb. Večje število ur smo namenili strokovnim predmetom. Z uvedbo mature leta 1991 pa smo program nadgradili in vanj vnesli maturitetne standarde.

Ravnatelj g. Puncer se je leta 1989 delno upokojil zaradi zdravstvenih težav. Del njegovih nalog je prevzela prof. Marija Marolt, ki je leta 1991 postala ravnateljica šole.

Resno smo se lotili prostorskih težav in v letu 1993 smo se vselili v nekoliko prenovljene prostore v vili Sonji. Tam smo uredili učilnico, pet kabinetov za zdravstveno nego, knjižnico, pralnico in garderobo za dijake. V precejšnji meri smo obnovili tudi stari del šole in posodobili učila. Uvedli smo tudi svetovalno službo.

Zaradi izrednega zanimanja za vpis na našo šolo, zaradi pomanjkanja tovrstnega kadra in zaradi zelo številčnih generacij, smo na predlog ministrstva povečali vpis na pet oddelkov prvega letnika programa zdravstveni tehnik. S sprejetjem nove šolske zakonodaje je možnost priprave na maturo in opravljanje le-te v programu zdravstveni tehnik ponovno ukinjena, tako da je zadnja generacija opravljala maturo v juniju in septembru 2001. Dijaki, ki so se v šolskem letu 1998/99 vpisali v prvi letnik programa zdravstveni tehnik, pa zaključili šolanje s poklicno maturo.

Dijaki, ki so se v šolskem letu 1998/99 vpisali v prvi letnik programa zdravstveni tehnik, so zaključili šolanje s poklicno maturo kot prva generacija in sicer v juniju 2002, program pa je bil konvertiran. Poklicna matura je imela predmete starega zaključnega izpita, izvedena pa je bila skladno s pravili o poklicni maturi, torej delno v eksterni obliki.

Program zdravstveni tehnik se je po prenovi preimenoval v program tehnik zdravstvene nege, izvajati pa smo ga začeli  v šolskem letu 1999/2000. Program se zaključi s poklicno maturo, ki omogoča zaposlitev, ali pa nadaljevanje študija na visokih strokovnih šolah, pa tudi na nekaterih višjih strokovnih šolah. Študij na nekaterih fakultetah je omogočen z opravljanjem dodatnega predmeta iz nabora maturitetnih predmetov, o čemer pa odloča vsaka posamezna fakulteta. Študij na katerikoli fakulteti pa omogoča opravljeni maturitetni tečaj in opravljena splošna matura po končani štiriletni strokovni šoli.

V letu 1999/2000 smo začeli z izobraževanjem po novem triletnem poklicnem programu bolničar-negovalec.  Program je namenjen pridobitvi izobrazbe za delo v domovih upokojencev, drugih socialno varstvenih ustanovah in za nega na domu. Naša učna baza za praktični pouk je Dom upokojencev Celje. Praviloma vpisujemo 1 oddelek tega programa.

V šolskem letu, torej 2002/2003 smo pridobili tudi program tehnik zdravstvene nege- poklicno tehnično izobraževanje, ki traja dve leti in po zaključku daje izobrazbo tehnik zdravstvene nege (3 + 2).

Ker nismo imeli svoje telovadnice, smo pouk športne vzgoje izvajali v telovadnici OŠ Glazija, jeseni leta 1999 pa smo ga začeli izvajati v športni dvorani poleg Gimnazije Celje – Center. Ta dvorana   je bila zgrajena tudi za naše potrebe, vendar je bila za obe šoli že premajhna.  Od septembra 2002 smo najemali tudi telovadnico Partizan Gaberje.

Zaradi izjemno težkih prostorskih razmer smo pouk izvajali v dveh izmenah, od septembra 2002 dalje pa imamo v najemu tudi učilnice v stari gostinski šoli na Kosovelovi ulici.

Po daljših pogovorih in preverjanju različnih možnosti za rešitev našega prostorskega problema, kot so pridobitev prostorov v bolnišnici, gradnja prizidka in podobno, je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport skupaj z Mestno občino Celje sprejelo sklep, da se bo gradila nova šola na lokaciji Glazija, kjer je bila rezervirana parcela za našo šolo že vse od leta 1981. V letu 2002 je bila pripravljena projektna dokumentacija, od novembra dalje pa je tekel postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki smo ga pridobili v avgustu 2003. Razpis za izvajalca del je izšel v februarju 2003 in sicer v Uradnem listu št. 13 dne 7.2.2003.

Na razpis je prispelo devet prijav. Zaradi postopkov sprejemanja rebalansa proračuna in zaradi pritožb prijavljenih podjetij so se postopki zavlekli. V avgustu je izšel drugi razpis, ki je bil umaknjen, konec oktobra (30.10.2003) pa je izšel  še tretji razpis.

Na tem razpisu je bilo izbrano podjetje Vegrad iz Velenja kot najugodnejši ponudnik, kar je bilo dokončno potrjeno v začetku januarja. Pogodba je bila podpisana 13. 1. 2004. S strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport jo je podpisal sekretar za investicije g. Herman Tomažič, za Vegrad pa direktorica ga. Hilda Tovšak. Le-ta se je s pogodbo zavezala, da bodo šolo zgradili v predvidenem roku – kvalitetno.

Še majhna ilustracija stanja pred začetkom gradnje; ob ustanovitvi je šola vpisala 52 gojenk, redno zaposleni so bili trije delavci. Šola je razpolagala z okoli 1700 m2 površine. V šolskem letu 2004/05 pa se je šola še vedno nahajala v »našem drugem nadstropju«, torej v istih prostorih, sicer nekoliko prenovljenih. Razpolagali pa smo s 1500 m2 prostora skupaj s prostorom v vili Sonji. Imeli smo 858 dijakov in 52 redno zaposlenih delavcev ter tudi bogato razvito izobraževanje odraslih.

Kljub podpisom pogodbe v januarju se je začetek gradnje še nekoliko zavlekel. Najprej so si gradbeno parcelo ogledali arheologi in opravili predpisane sondacije in izkope, vendar na gradbišču niso našli izkopanin. Konec marca pa so dela vendarle stekla.

Gradbena dela je izvajalo Vegradovo podjetje Vemont. Vodja gradbišča je bila ga. Olga Vukovac, nadzorni organ pa je predstavljal g. Janez Puš iz Liz inženiringa Ljubljana.

V spomladanskem času so potekala tudi usklajevanja glede opreme šole z odgovornim projektantom arhitektom g. Robertom Potokarjem in gospo Tanjo Košuta ter g. Janezom Sitarjem iz Liz inženiringa in ga Miro Koren Mlačnik z Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Dne 30. 4. 2004 je bil objavljen razpis za opremo šole, ki pa se je zavlekel, tako, da je bila pogodba podpisana z izbranim podjetjem Atlas, d. o. o. iz Ljubljane šele poleti 2005.

18. maja 2004 smo imeli še slovesnost polaganja temeljnega kamna, čeprav je šola že krepko rasla iz tal. Udeležili so se je mnogi ugledni gosje. Na prireditvi sem zbrane najprej na kratko spomnila na težke okoliščine, v katerih smo delali in na naša prizadevanja, da je do gradnje sploh prišlo. Gostom sta nato spregovorila še župan Mestne občine Celje g. Bojan Šrot in tedanji šolski minister g. dr. Slavko Gaber. Šola je bila v decembru 2004 pod streho, vendar so se notranja dela in opremljanje zavlekla vse do jeseni 2005.

Odvil se nam je najtežji scenarij. Šolsko leto 2005/06 smo začeli še v starih prostorih, kar je bilo skoraj nemogoče, saj smo imeli še 2 oddelka več, torej 31 oddelkov z 963 dijaki in 74 zaposlenimi. 9. 9. smo imeli tehnični pregled. 12. 9. pa smo se vselili kljub temu, da šola še ni bila čisto gotova, posebej ne telovadnica. Vse do začetka oktobra smo imeli pouk, hkrati pa so različni obrtniki in opremljevalci šole hiteli z zaključnimi deli. Čas selitve in prvi mesec v novi šoli je bil za vse nas izjemno naporen in težak, hkrati pa smo bili veseli, da se nam je izpolnila velika želja - dobili smo novo šolo.

Slavnostna otvoritev šole je bila v petek, dne 14. 10. 2005 ob 14. 30 uri v novi telovadnici. Udeležili so se je mnogi ugledni gostje vključno z g. ministrom dr. Milanom Zverom ter poslancem g. dr. Slavkom Gabrom. Prireditev je bila vesela, mladostna in polna zanosa, pripravili pa so jo naši sodelavci in dijaki. Prireditev je bila hkrati tudi slovesnost za počastitev 50-letnice naše šole.

V septembru 2005 smo torej obrnili nov list v zgodovini naše šole. Imamo zares lepo in moderno novo šolo, ki je takoj postala »čisto naša«.

Kolektiv naše šole kljub različnim težavam dela zagnano in uspešno, saj naši dijaki izkazujejo dobro znanje, tako pri delu kot pri nadaljnjem študiju. Trudimo se, da bi naše dijake vzgojili v vsesplošno razgledane in strokovno usposobljene zdravstvene delavce, s čutom odgovornosti do svojega dela in s pravilnim in toplim odnosom do vsakega človeka, posebej do bolnika  oziroma človeka v stiski.

V šolskem letu 2005/06 smo  torej imeli   31 oddelkov z 963 dijaki  in 74 zaposlenimi.

V šolskem letu 2006/07 je imela šola triindvajset oddelkov programa tehnik zdravstvene nege, štiri oddelke programa bolničar – negovalec, in sicer enega prvega, dva druga ter en tretji letnik ter po en oddelek prvega in drugega letnika programa tehnik zdravstvene nege poklicno–tehniško izobraževanje, v programu kozmetični tehnik  pa 3 oddelke, skupaj torej 32 oddelkov. Vseh dijakov je bilo 995, zaposlenih pa 85.

V šolskem letu 2007/08 se je število oddelkov povečalo na 33, dijakov je bilo 1020, zaposlenih pa 83 delavcev.

Vstopili smo v program MoFaS, saj smo v prvem letniku programa kozmetični tehnik začeli poučevati po prenovljenem programu. Prvič pa smo izvajali tudi poklicno maturo v programu kozmetični tehnik, torej smo dobili prve kozmetične tehnice.

V šolskem letu 2008/09 nadaljujemo s prenovo programov. Vse programe v 1. letniku izvajamo po prenovljenih programih, kjer gre za modularno - kompetenčni pristop.

Programa in poklica kozmetični tehnik in bolničar-negovalec se tudi po prenovi imenujeta enako.

Program tehnik zdravstvene nege pa se je preimenoval v program zdravstvena nega, poklic po zaključku šole se spet imenuje srednja medicinska sestra, v moški obliki pa srednji zdravstvenik. Imamo 34 oddelkov s 1049 dijaki in 86 zaposlenimi.

 
 

Srednja zdravstvena šola Celje, Ipavčeva 10, 3000 Celje, Slovenija | Telefon: 03/ 428 69 00 | Fax: 03/ 428 69 01 | E-pošta: info(a)szsce.si 
Izobraževanje odraslih: 03/ 428 69 10 | Tečaji: 03/ 428 69 26 | 

Pogoji uporabe. Pravice pridržane, © 4S, svetovanje in razvoj, d.o.o.