Šola

Po drugi svetovni vojni je razvoj celjske bolnišnice in zdravstva zahteval vedno več zdravstvenega kadra različnih profilov. Pojavilo se je veliko pomanjkanje izobraženega kadra. Šoli za medicinske sestre v Ljubljani in Mariboru nista več zadostovali, zato sta Svet za zdravstveno in socialno politiko in Svet za prosveto in kulturo LRS izdala odločbo o ustanovitvi Šole za medicinske sestre v Celju. Pomembno vlogo pri ustanovitvi je imel tedanji ravnatelj celjske bolnišnice, gospod Zvonimir Šušteršič. V načrte svojih gradenj je bolnišnica vključila prostore za šolo in internat, sredstva zanje je prispevalo ministrstvo za šolstvo. Gradnja je bila zaključena leta 1957.

1. oktobra 1954 je šola začela z delovanjem. Prva ravnateljica je bila Stanislava Škrabec, višja medicinska sestra. V prvi letnik je bilo vpisanih 52 gojenk, starejših od osemnajst let, ves čas šolanja so bivale v internatu, pouk je potekal v bolnišnični predavalnici, praktični pouk pa v šolskem kabinetu in bolnišnici. Šolanje je trajalo štiri leta, vpis novih gojenk je bil vsako drugo leto. Leta 1960 se je šola preimenovala v Šolo za zdravstvene delavce, internat pa v Dom za zdravstvene delavce. Prvič sta bila vpisana tudi dva oddelka za odrasle. Od šolskega leta 1966/67 dalje je vpis potekal vsako leto, takoj po osnovni šoli. V času šolanja so morale gojenke med počitnicami opraviti tudi obvezno enomesečno prakso. Vključevali so jih v vse tri turnuse, tudi ponoči. Prag učilnic, ki so bile v preteklosti namenjene samo dekletom, je v šolskem letu 1970/71 prestopil prvi fant.

Leta 1971 so internat ukinili, še istega leta je Stanislavi Škrabec bolezen preprečila opravljanje poslanstva ravnateljice, zato je za leto dni vodenje šole prevzel prof. Jože Rotar.

Leto 1972 je prineslo veliko kadrovskih in organizacijskih sprememb. Za ravnatelja je bil imenovan prof. Franc Puncer. Iz šole s strogimi pravili je želel narediti odprto šolo, ki bi temeljila na sodobnih pedagoških načelih. Šolsko delo so obogatile številne interesne dejavnosti, v tem obdobju se omenjajo  tudi zametki delovanja šolske knjižnice. Leta 1973 se je šola preimenovala v Srednjo zdravstveno šolo Celje, vpis so razširili na dva oddelka.

Potrebe po srednjem kadru so bile v bolnišnici velike, zato je šola leta 1976 povečala vpis novincev na tri oddelke. To je bila zadnja generacija, ki je še opravljala sprejemne izpite. Zaradi prostorske stiske je bil uveden dvoizmenski pouk, istega leta je začel v Trbovljah na prošnjo tamkajšnje bolnišnice delovati dislocirani oddelek. Izhajati je začelo šolsko glasilo Breze.

V šolskem letu 1977/78 se je šola preimenovala v Zdravstveni šolski center. Veliko prostorsko stisko so omilili s pozidavo odprte terase, pouk športne vzgoje je potekal na OŠ Glazija, opazen je razmah izvenšolskega dela. Ideja po ubranem petju je zaživela s pevskim zborom, ki je po petih letih prenehal z delovanjem. Leto 1980 je v šolski kronologiji zapisano kot leto začetka bogate in uspešne zgodovine raziskovalnega dela.

Šolsko leto 1981/82 je bilo za slovensko srednješolsko izobraževanje prelomno. Uvedeno je bilo tako imenovano usmerjeno izobraževanje.  Šola je vpis razširila na štiri oddelke. Dijaki so prejeli naziv zdravstveni tehnik, tisti dijaki, ki štiriletnega izobraževanja niso zmogli in so opravili najmanj dve leti šolanja, so prejeli naziv bolničar. Tak diferencirani program je trajal štiri leta, nato so ga do leta 2000 izvajali kot izobraževalni program za odrasle. Šola se je ponovno preimenovala v Srednjo zdravstveno šolo Celje.

Leta 1984 so na šoli začeli z izvajanjem tečajev za maserje klasične ročne masaže.

V tistem času je bila prostorska stiska tako velika, da je morala šola gostovati na drugih celjskih srednjih šolah, hkrati so bili narejeni načrti za zidavo nove šole. Lokacija je bila odobrena na področju Glazije, zagotovljenih je bilo tudi precej finančnih sredstev, a je zaradi nove zakonodaje, ki je prepovedovala investicije v negospodarske objekte, zidava nove šole propadla. Lokacija pa je čakala na ugodnejše čase.

Leta 1989 se je delno upokojil ravnatelj Franc Puncer, del njegovih nalog je prevzela prof. Marija Marolt. Istega leta je šola začela z izobraževanjem prve generacije pedikerjev. Močno se je povečalo število kandidatov v izobraževanju odraslih. Leta 1991 je bila za ravnateljico imenovana prof. Marija Marolt, ki se je resno lotila prostorskih težav, saj novogradnje še ni bilo na vidiku. 1993  je šola z vilo Sonjo pridobila dodatne prostore, kamor so preselili vse strokovne kabinete in knjižnico. Pridobili so še dve učilnici, manjšo zbornico in garderobo za dijake. V precejšnji meri je bil obnovljen tudi stari del šole in posodobljena učila. To je tudi leto profesionalnega začetka delovanja šolske svetovalne službe. Leto kasneje je začel oddajati šolski radio Bacil. Zaradi izrednega zanimanja za vpis na šolo, pomanjkanja tovrstnega kadra in zaradi zelo številnih generacij je šola na predlog ministrstva povečala vpis na pet oddelkov prvega letnika.

Šola je vstopila v 40. leto delovanja, ob tem je izšel obsežen jubilejni zbornik. Izobraževanje je potekalo v 19 oddelkih s 580 dijaki in 40 redno zaposlenimi delavci. Šolanje je zaključila prva generacija splošne mature. Na šoli je zaživel projekt prostovoljnega dela.

V šolskem letu 1996/97 je začela šolo obiskovati prva generacija dijakov triletnega izobraževalnega programa bolničar-negovalec. Izšel je prvi šolski Letopis v tiskani izdaji, v sklopu šolske knjižnice je bil ustanovljen Učbeniški sklad, izšla je prva številka šolskega literarnega glasila z novim naslovom Virus.

Šolsko leto 1999/2000 je prineslo kar nekaj sprememb. Program zdravstveni tehnik je bil preimenovan v tehnik zdravstvene nege, dijaki so šolanje zaključili s poklicno maturo. Šolska knjižnica je dobila spletno javno povezavo do kataloga COBISS/OPAC. V leto 2000 segajo tudi začetki mednarodnega programa Leonardo da Vinci, ko so na šoli gostili delegacijo s šole na Švedskem. Sledile so številne izmenjave dijakov in učiteljev s sorodnimi šolami v različnih državah Evropske unije.

Ministrstvo za šolstvo se je vedno bolj nagibalo k novogradnji šole na Glaziji. Zgrajena je bila športna dvorana pri Gimnaziji Celje – Center. V njej je bilo izvedena več kot polovica ur športne vzgoje,  preostanek pa v telovadnici športnega društva Partizan Gaberje. Ob 45-letnici naše šole so zaposleni in dijaki želeli poudariti pomen ustanovitve šole in njeno delovanje v skupnosti ter opozoriti na izjemno prostorsko stisko.

Leta 2002 je v šolske klopi sedla prva generacija dijakov, ki je po uspešno zaključenem programu bolničar-negovalec nadaljevala šolanje v programu poklicno-tehniškega izobraževanja – tehnik zdravstvene nege še dve leti. Zaradi vedno večje prostorske stiske smo morali najeti prostore stare gostinske šole na Kosovelovi ulici. Kljub temu pa je bila pripravljena projektna dokumentacija za gradnjo nove šole. Stekel je postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja in 7. februarja  2003 je bil v Uradnem listu št. 13 objavljen razpis za izvajalca del. Postopek se je zavlekel in bil uspešen šele v tretjem poskusu. Pogodba z izvajalcem je bila podpisana 13. januarja 2004. Za ilustracijo: pred začetkom gradnje je šola razpolagala s 1500 m² površine, imeli smo 858 dijakov in 52 redno zaposlenih delavcev ter izjemno razvito izobraževanje odraslih. Decembra 2004 je bila nova zgradba pod streho, notranja dela in opremljanje so se zavlekla vse do jeseni 2005. Vse leto 2004/05 smo posvetili praznovanju 50. obletnice Srednje zdravstvene šole Celje. V Muzeju novejše zgodovine Celje je bila januarja na ogled razstava o delu šole, veselili smo se končnega izgleda nove šole, a smo šolsko leto 2005/06 kljub temu morali začeti v stari šoli nad bolnišnično jedilnico s kar dvema oddelkoma več. 14. septembra 2005 smo se  v novo šolo vselili kljub temu, da šola še ni bila čisto končana, posebej ne telovadnica. Dogajal se je neverjeten scenarij. Dijaki, različni obrtniki in opremljevalci so hkrati »bivali« v šolskih prostorih, a je bilo iz meseca v mesec bolje. Več kot 20-letno reševanje prostorske stiske je bilo zaključeno. Pisati smo začeli novo ero Srednje zdravstvene šole Celje.

Leta 2007 je Ministrstvo za šolstvo sprejelo Zakon o šolski prehrani in z njim povzročilo šolam veliko preglavic. Na šoli so bili potrebni manjši posegi v prostor, tako je iz razdelilnice hrane nastala manjša šolska kuhinja. Učiteljski zbor se je začel pripravljati na prenovo izobraževalnih programov.

Leta 2008 smo z učbeniki Šolskega sklada pokrili potrebe oziroma želje dijakov v vseh programih in letnikih.  Na šoli so bili izvedeni seminarji za mentorje dijakom v času opravljanja praktičnega usposabljanja z delom.

7. marca 2010 se je upokojila dolgoletna ravnateljica prof. Marija Marolt. Vodenje šole je prevzela prof. Katja Pogelšek Žilavec. Šola je praznovala petletko v novi šolski stavbi. Prišlo je do velike multimedijske prenove, saj je šola s prijavljanjem na razpise MŠŠ pridobila prepotrebno multimedijsko opremo in brezžični dostop do interneta.

V naslednjih letih smo prenovili spletno stran šole, izdali novo predstavitveno zgoščenko, vsebinsko in oblikovno prenovo je doživel šolski Letopis. Prenovo je doživel tudi maturantski ples. Dijaki so prvič odšli na usposabljanje k delodajalcem. Dijaki in mentorji so prostovoljno in humanitarno dejavnost šole dvignili na zelo visoko raven.

2012/13 sta bila za vse razrede uvedena e-redovalnica in e-dnevnik. Učitelji so v uporabo prejeli prenosne računalnike, da je bilo vpisovanje podatkov hitro in redno. Vendar se je ponovno začela pojavljati prostorska stiska. Gostovanja drugod so bila neizbežna, dokler nismo s prerazporeditvijo garderobnih omaric v pritličju šole prišli do treh novih učilnic. Dijaki so iz leta v leto izboljševali uspeh ob zaključku šolanja. Leto kasneje je bil posnet nov predstavitveni promocijski film o življenju in delu na šoli.

Jubilejnemu letu 2014/15 smo ob že utečenih aktivnostih dodali vsebine, ki so bile povezane s 60-letnico delovanja šole in z desetimi leti dela v novi šolski stavbi. Spremljal jih je slogan: »Spoštujemo preteklost, živimo sedanjost, ustvarjamo prihodnost.« Izdali smo Zbornik ob 60–letnici Srednje zdravstvene šole Celje, na novo je bila oblikovana vizija šole. Dijaki so na poklicni maturi dosegli 99,5-odstotni učni uspeh. Ravnateljica Katja Pogelšek Žilavec je takrat zapisala: »Tradicija šole, njena odprtost in tvorno vključevanje v nove šolske tokove zahtevajo nov način dela vseh neposredno vključenih v vzgojno-izobraževalni proces. Še naprej bomo sledili našemu poslanstvu in tradiciji šole in bomo ustvarjali kakovosten kader, ki je s svojim znanjem konkurenčen na trgu dela in pripravljen na nadaljnje izobraževanje, ter gojili strpen, human, veder in odgovoren odnos do sočloveka …«

Že nekaj desetletij so vzgojno-izobraževalni utrip in vse izvenšolske dejavnosti doma in v tujini na zelo visokem nivoju. A v strokovni srenji se je pojavilo prepričanje, da v zdravstvu srednjega kadra ne potrebujemo. Temu so se zaposleni na naši šoli uprli in napeli vse moči, da so vso strokovno ter politično javnost prepričali v ohranitev srednjih zdravstvenih šol in nadaljevanje šolanja tehnikov zdravstvene nege. V veljavo so stopili prenovljeni učni načrti.

Šola je ob zelo dobro organiziranem formalnem in neformalnem izobraževanju odraslih vpisana tudi v register izvajalcev postopkov preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij maser/maserka, pediker/pedikerka, vizažist/vizažistka, maniker/manikerka, zobozdravstveni asistent/zobozdravstvena asistentka, zdravstveni reševalec/zdravstvena reševalka.

Življenje in utrip šole sta potekala tako dobro, da nihče niti pomislil ni, da bosta marca 2019 postavljena na glavo ali celo ustavljena. Nič več ni bilo tako, kot je bilo. Zloglasni virus Covid-19 je ustavil realno življenje. Dijaki in učitelji so delali na daljavo, vsak se je moral hitro naučiti uporabe številnih spletnih orodij, ustavljene so bile vse mednarodne aktivnosti, številni projekti, interesne dejavnosti. Ni bilo priljubljenih ekskurzij v tujino, maturantskega plesa, informativna dneva pa sta bila izpeljana po spletu. Nove izkušnje so prinesle v naše življenje epidemiološke ukrepe, soočanje s karantenami in veliko načrtovanja ter reševanja nepredvidljivih situacij. V zdravstvu se je pojavil velik kadrovski primanjkljaj in tehnik zdravstvene nege je ponovno deficitaren poklic.

To je tudi čas, ko se šola decembra 2020 preimenuje v Srednjo zdravstveno in kozmetično šolo Celje. Sledila je nova grafična in celostna podoba na vseh področjih dela.  

V šolskem letu 2021/22 na šoli sobiva 1040 dijakov in 89 zaposlenih strokovnih in pedagoških  ter tehnično-administrativnih delavcev. Na vidiku pa je že gradnja prizidka k šoli.