Aktivnosti na šoli

 
21. 4. 2020

Projekt Evrošola - pogovor z go. Nastjo Klemenčič Schmidt

Pozdravljeni, gospa Nastja Klemenčič Schmidt!

 1.       Nam lahko poveste kaj o vaši službi v Bruslju?

Zdravo, zelo me veseli, da vas zanima Evropska unija. Verjetno veliko slišite o tem, kako pomembno je, da vsi ljudje, predvsem pa mladi, čim bolje razumejo njeno delovanje in pristojnosti. Odločitve EU-ja namreč vplivajo na skoraj vsak vidik našega vsakdanjega življenja in večinoma se tega sploh ne zavedamo. Tudi jaz potrjujem, kako pomembno je znanje in zanimanje za EU, prav tako kot je pomembno znanje in zanimanje za delovanje naše države. Vsi smo namreč ne le slovenski, temveč tudi evropski državljani, kar nam daje številne pravice in nalaga določene dolžnosti. Pri svojem delu se ukvarjam prav s komuniciranjem o EU in predvsem o delu Evropskega parlamenta, kjer sem zaposlena. Tako lahko iz lastnih izkušenj povem, kako pomembno je razumevanje EU in pa tudi, s kakšnimi težavami in ovirami se tisti, ki delamo na tem področju, srečujemo.

Že vse od leta 2002 sem torej v Bruslju v Evropskem parlamentu, kjer sem bila tudi ena prvih zaposlenih Slovencev. Največ sem se skozi vsa ta leta ukvarjala prav z vsemi vidiki komunikacije in sodelovala pri različnih projektih, kot denimo številnih kampanjah za Evropske volitve, pa tudi številnih vseevropskih projektih, s katerimi želimo Evropski parlament približati državljanom. To pomeni med drugim  organizacijo dogodkov, izdajanje publikacij in urejanje novih internetnih strani, seveda tudi delo z družabnimi mediji. Vse to ponavadi poteka v 24 jezikih. Pogosto pa se ukvarjamo prav z mladimi. V zadnjih letih ste prav vi postali eni naših najpomembnejših sogovorcev. Sicer pa sama v zadnjem času ukvarjam predvsem s strategijo z obiskovalce, saj je Evropski parlament najbolj odprt mednarodni parlament na svetu in samo v Bruslju na leto vrata odprem okoli milijonu ljudi! Imamo tudi velik interaktiven center za obiskovalce in celo muzej evropske zgodovine. Vse aktivnosti, ki so s tem povezane, je potrebno usklajevati, promovirati in stalno izboljševati, predvsem pa jih narediti privlači. Prav to je delo moje ekipe, ki sem jo prevzela pred nekaj leti in ki mi pomaga uresničevati sanje o premagovanju ovir med Brusljem in evropskimi državljani. 

Več o naših aktivnostih si lahko pogledat na novi spletni strani mojega oddelka:

https://europarl.europa.eu/visiting/sl

2.       Kaj za vas pomeni Evropska unija?

Verjetno sem bila prav vaših let, ko me je začela vedno bolj zanimati Evropska unija. Kot veste, je z imenom Evropska skupnost nastala na pogorišču druge svetovne vojne in je bila dokaz, da lahko Evropejci ne glede na to, da so se še pred kratkim med seboj pobijali, vseeno spet v miru zaživijo skupaj. In ne le, da so se združili in skupaj počeli stvari, ki so jih prej počeli vsak zase z namenom doseči bolj učinkovito povojno gospodarstvo. Združili so se predvsem z namenom evropski celini zagotoviti mir, saj je verjetnost spopada med državami, ki sodelujejo na številnih področjih in so druga od druge vedno bolj odvisne, skoraj nična. In res je Evropska unija Evropi prinesla mir. Na to pogosto pozabimo, a če samo pogledamo, kaj se po svetu dogaja danes in koliko otrok se vedno odrašča v vojnih razmerah, ne bi smeli. V Evropi se nam danes zdi misel na vojno med recimo Francijo in Nemčijo kot znanstvena fantastika! In za to gre zahvala prav evropskemu sodelovanju. Ce imate čas in voljo, si preberite Schumanovo deklaracijo iz leta 1950 (https://europa.eu/european-union/about-eu/symbols/europe-day/schuman-declaration_sl), ko je nastajala Evropska gospodarska skupnost in videli boste, kako napredni in vizionarski to bili tedaj arhitekti Unije. Poleg tega je bil to tedaj najbolj izvirna oblika mednarodnih odnosov, ki je kadarkoli obstajala. Tudi to me je vedno zelo zanimalo, saj so me na splošno zanimale zunanje zadeve.

Danes torej Evropska unija tudi zame še vedno predstavlja predvsem mir in pa najbolj napreden način sodelovanja in sožitja med narodi na svetu. Evropska unija je kljub svojim napakam in pomanjkljivostim še vedno najpomembnejša mednarodna organizacija, kjer imajo svojo besedo pri sprejemanju odločitev ne le države članice, temveč tudi njeni državljani, zastopani prav v Evropskem parlamentu. Pa se nekaj je zelo pomembno, in sicer varstvo in boj za človekove pravice. V EU so te prav v osrčju njenega dela, a se ne zavzema le za to, da jih zagotavljajo države članice svojim državljanom, temveč vedno predvsem za to, da bi imeli vsi ljudje na svetu zagotovljene osnovne človekove pravice in svoboščine ne glede na raso, spol, jezik, vero, narodno pripadnost ali karkoli drugega. Na žalost po svetu v zadnjih letih spremljamo vedno več kršitev osnovnih človekovih pravic in prav EU ostaja ena najbolj prizadevnih na področju boja zanje. 

3.       Menite, da se je v primeru epidemije Covid-19 Evropska unija ustrezno odzvala?

Najprej je potrebno bolj jasno definirati, kaj mislimo s tem, ko rečemo Evropska unija. Evropsko unijo namreč sestavljajo različne institucije in vsaka ima različna pooblastila. Tako je tudi v primeru ukrepanju proti koronavirusu. Evropski svet, Evropska komisija in Evropski parlament se morajo v skladu s svojo vlogo vsi strinjati, da nekaj postane zakon. In ta proces lahko včasih traja precej dolgo. A tokrat seveda časa ni bilo, kar je bila tudi za EU popolnoma nova situacija, ki se ji je morala prilagoditi.  Tako je res, da v tem primeru, ko je bilo treba ukrepati zelo hitro, to EU ni najbolje uspelo, a mislim, da je vseeno kar se da najboljše nadoknadila izgubljeni čas in vendarle sprejela najbolj nujne in potrebne ukrepe.

Samo zamislite si, da je v vaši družini 27 družinskih članov in da ima čisto vsak enako pravico pri odločanju o vseh odločitvah, ki se tičejo življenja te družine. Od bolj preprostih - recimo, kaj bo za kosilo - do veliko bolj zapletenih, recimo, za kaj naj bi namenili največ družinskega denarja. Takšen je normalen postopek odločanja v EU in poleg teh 27 članov se mora z odločitvami strinjati tudi Evropski parlament, ki glasuje o predlogih. Zato so postopki zelo zapleteni in dolgotrajni in prednostne naloge, o katerih se bo odločalo, so določene mesece in celo leta vnaprej. In to je eden izmed glavnih razlogov za morda prepočasno reakcijo.

4.       Ali solidarnost med evropskimi državami še obstaja?

Seveda. Brez solidarnosti Evropske unije ne bi bilo in tudi tokrat se je hitro izkazalo, da je solidarnost ena izmed osrednjih vrednot EU. Res je, da je bil takoj na začetku krize, še posebno z italijanskimi klici na pomoč,  odziv prepočasen in morda celo mlačen, a se je zelo hitro pokazalo, da si želijo države med seboj pomagati in omogočiti tudi evropskim institucijam, da sprejmejo ukrepe, ki bi veljali za celo EU. Je pa treba vedeti, da nas vseh področjih EU ne more ukrepati, saj države ostajajo suverene in se imajo pravico odločati same. Zato je tudi prišlo de tako različnih odzivov, s nam jih je uspelo v veliki meri hitro uskladiti. Pokazalo se je tudi veliko solidarnosti med različnimi državami, kar se ni zgodilo nikjer na svetu, in sicer so številne države sprejele paciente iz najbolj prizadetih evropskih držav ter na najbolj ogrožena območja poslale najbolj nujno medicinsko opremo.

Tudi evropske institucije so v zadnjih tednih sprejele veliko ukrepov za boj proti širjenju virusa in za pomoč najbolj prizadetim državam. V to so preusmerile ogromno denarja, hkrati pa se že zavezale, da bodo pri sprejemanju novega proračuna največ skrbi namenila hitro gospodarski oživitvi držav EU, kar je sedaj njena glavna prednostna naloga. Naj naštejem samo nekaj izmed teh ukrepov: zaprtje zunanjih meja EU; hiter dostop do medicinske opreme, predvsem ventilatorjev in mask, na nivoju EU; skupno naročilo nove opreme; financiranje raziskovalnih projektov in 140 raziskovalnih ekip, ki iščejo cepivo in zdravila; vrnitev 22.000 evropskih državljanov, ki so bili ujeti po svetu; velike vsote denarja so že na razpolago vsem državam v tako imenovanem Solidarnostnem skladu in v strukturnih skladih ter za boj proti brezposelnosti, ki je nastala ali bo nastala zaradi koronavirusa.  

5.       Kako obdobje karantene izgleda v Belgiji?

Zelo podobno kot v Sloveniji. Otroci se šolajo doma, starši pa, če le lahko, prav tako delajo od doma. Moji trije otroci so stari 6, 10 in 13 let. Punčki, ki sta stari 10 in 13 let, zelo samostojno delata in imata veliko video konferenc z učitelji, pa tudi sošolci. Ta teden bodo celo pisali teste. Najtežje je za najmlajšega, ki je v prvem razredu, zato se je treba z njim seveda bolj ukvarjati. Ker z možem oba delava, pogosto dan vsi skupaj zaključimo šele ob sedmih zvečer, da je res vse narejeno.

Tudi v Belgiji lahko gremo na svež zrak in veliko ljudi se ukvarja s športom, skoraj več kot prej :) Vsaj ena izmed pozitivnih posledic karantene. Trgovine s hrano so odprte, kaj več pa ne. Sicer pa nošnja mask in rokavic (še) ni obvezna. Kdaj bomo lahko šli nazaj v službe in sole, zaenkrat še ni jasno, saj je v Belgiji smrtnost na žalost zelo visoka. Toda večina ljudi se nič ne pritožuje, saj so ukrepi v marsikateri državi veliko hujši. V Španiji recimo otroci že šesti teden ne smejo ven, odrasli pa lahko gredo samo v po najnujnejše.

6.       Ali radi živite v Bruslju oz. ali si želite kdaj vrniti v Slovenijo?

Bruselj je naš družinski dom. Tu so se rodili vsi trije otroci in ker mož ni Slovenec, si težko predstavljam selitev v Slovenijo. Tudi v Evropskem parlamentu sem rada zaposlena, saj so bile to moje mladostne želje. Seveda pa se najraje na svetu vračam na dom svojega otroštva, ki bo za vedno ostal v Sloveniji, v Celju. Zelo pogosto gremo nazaj in tudi otroci gredo radi v Slovenijo, še posebno k babi, ki jo v teh časih še prav posebno pogrešajo. Zdaj se šele zavedamo, kaj pomeni biti daleč od najbližjih, saj smo bili prej kar malo razvajeni in smo kar naprej leteli v Slovenijo. Verjetno pa  bomo morali zdaj marsikatero navado spremeniti, tudi kar se tiče (pre)pogostih h potovanj.

Laura, Klara, Aila, Tjaša, Patricija in Mario, 3.b

Priporoči prijatelju: 
 
 

Srednja zdravstvena šola Celje, Ipavčeva 10, 3000 Celje, Slovenija | Telefon: 03/ 428 69 00 | Fax: 03/ 428 69 01 | E-pošta: info(a)szsce.si 
Izobraževanje odraslih: 03/ 428 69 10 | Tečaji: 03/ 428 69 26 | 

Pogoji uporabe. Pravice pridržane, © 4S, svetovanje in razvoj, d.o.o.